refolo

Ta prava faca starega ribiča.

Nekaj je že.

Poglejte to faco, ko je primil v roke prvi ulov.

Ob takem idiličnem in romantičnem zahodu, ki sva ga puščala za nami sva se vračala v pristan.

Moj dragi prijatelj Kamper se je odločil, da bo lovil ribe in koga je zbral za žrtev? Mene seveda, ker sem kot ribič že iz mladih nog.

Toliko časa mi je tcal jetra, da sem moral na vrat na nos iti z njim na lov.

Poglejga zlomka nismo naredili miljo je že piskal “mislim, da imam ribo gor”. Vleče in vleče, poglej iglica. Pogledam malo boljše in vidim, da jo je ulovil za hrbet.

Boga riba od začudenja kdo lovi se je motovilila okoli in slučajno se je zapela za hrbet.

Tako sva ujela dve ribici.  Ves srečen jih ja dal v skrinjo. Sedaj mi pije kri, da moramo hodit lovit ribe. Tako bomo tudi danes odrinili na ribičijo in moj kamper se je odločil, da bo ribič in pika.

Naj mu bo, ker tako direkten stik z naravo in odlično sprostitev ne dobiš povsod.

Tako se počasi začne neurje.

Kmalu bo ropotalo.

Katamaran hiti v Izolo na privez.

Tako.  Pet minut potem začne pihati hladen Severnjak - Tramontana.

Dragi moji, ko ste na morju in vidite, da se dviga severozahodno taka črnina in morje pride sinje temnoplave zelene barve ter čutite na koži vedno bolj hladen piš, ker se veter obrača s severa. Brez sekunde premisleka takoj v varno zavetje. V slučaju, da vaš čoln je počasen potem pojdite čim bolj daleč od obale in počakajte zunaj, da gre mimo. Po možnosti se zasidrati na dolgo v kolikor imate dovolj špage.

Zakaj ven na odprto, ker tramontana piha na naši obali proti kopnu s severa in normalno če nimate dovolj močen motor vas bo vrglo na obalo ali v čeri.

Vem, da ste nekateri morski mački, to sem napisal za tiste, ki niso imeli še priložnosti se spopasti z neurjem. Lahko povem, da so tudi nekateri “morski mački”, ki samo znajo ablat potem, ko se  znajde v podobni situaciji zna tako na glas mjavkat, da jih moramo it reševat.

Zato ljubi morje in spoštuj ga,  ker je zelo neprevidljivo.

Trmoglavost in precenjevanje samega sebe lahko povzrači tragedijo. In to si ne želi nobeden.

Da bi strela udarila v tiste, ki dajejo pravila za vinjete. Da bi jih mora mučila vsako noč. Naj zgnjijejo v svoji bolani ošabnosti. OK, zdaj pa dovolj.

Zakaj sem tako jezen? Kupil sem vinjeto in lepo nalepil na steklo moje stare petke. Po mesecu me je boga petka pustila na cedilu. Saj je stara že 16 let in ima 250 000 Km.

Sosed je ravnokar rabil eno petko za rezervne dele, ker je tudi njegova crknila.

Kaj zdaj z vinjeto?  Sosed jo ne rabi, ker ima na svojo. Pokličem DARS in mi lepo povedo, da lahko dvignem novo pod pogoji, če dam avto na razrez ali ko poči šipa in mi jo zamenjajo, seveda rabim potrdilo o zamenjavi. Rekel sem, da imam spravljeni kupun z šifro in bom odlepil nalepko ter poslal vse skupaj na DARS. “To ni mogoče” pravi tip na drugi strani telefona”. Toda se nalepka uniči, ko jo dajem dol. Saj jo ne more nobeden uporabiti in še koda se bo ujemala. ” Ne to se ne da. Pravila so taka in pika, avto morate uničit drugače vam ne prizamo. Jast pa spet “poslušajte gospod, ko se jemlje nalepka ima varnostne zareze in je nemogoče, da bi kdo rugi rabu, ali razumete. Saj ne mislim dati 70 EU za 6 mesecev.”

Ne gospod. Nimamo se kaj več pogovarjati, pravila so pravila.

Po nekaj krepkih z moje strani, sem odložil.

Tako sedaj moram kupiti novo usrano vinjeto in jebem mater tej naši kapitalistični, iskoriščevalski fašistični državi.

NAJ ŽIVI REVOLUCIJA! TITO; PRIDI NAZAJ; POKOLJI VSE TE USRANU KAPITALISTIČNE SVINJE IN ODPRI NAZAJ GOLI OTOK, KER JE ŠE ZMERAJ OSTAL PREMALO ČASA ODPRT!

SMRT FAŠIZMU,  SVOBODA NARODU!

Končno se je moja nečakinja poročila. Priredila sta piknik za prijatelje  in tiste , ki niso bili prisotni na njuni poroki, ki se je zgodila teden prej z pričami in ožjimi sorodniki.

To je bilo v eni od igric, ki so jim proredili prijatelji ob praznovanju njune poroke.

Nekateri, ko slišimo grobar smo polni predsodkov je pa poklic vreden vsega spoštovanja.

Kljub vsej mehanizaciji mora marsi kje na roke skopati grob.  Ker sva prijatelja (eden od redkih) sem bil zraven, ko je pripravljal zadnje počivališče pokojnika. Verjemite,  da se prekleto namučijo.

Prepogosto srečam ljudi, ki se radi izognejo ljudem s takim poklicem.  Ponosen sem, da sem prijatelj človeka, ki dejansko spremlja na zadnji poti in poskrbi, da nam je vsaj takrat z vsem dpoštovanjem in rešpektom pospremljeno v zadnji domek. ko pogledam naša kopališča se zavedam, da obstajajo  ljudje kot moj prijatelj, ki srbijo za prijeten dom naših pokojnih.

To objavo sem napisal, ker bi rad nekaterim odpru oči, da takih poklicov nebi smeli zaničevati.

Grobarji, vsaka čast in hvala.

Rekel sem mu naj ne pije toliko pive in naj gre drugam lulat.  Kako bomo spravli dol džipa?

Končno nam je uspelo,  da spravimo v kup Malnarjeve. To je bilja velika želja moje žene. Prihajali so iz vseh vetrov. Starši moje žene so doma iz  okolice Čabra onstran meje na Hrvaškem. To je podaljšana Notranjska čez mejo. Na žalost se naša država vede mačehovsko z našo Slovensko manjšino na Hrvaškem. Prepuščeni so sami sebi in veliko truda in muke rabijo, da ohranijo svojo identiteto, jezik in kulturo. Zatirani so na vseh področij. Celo pri snemanju glasbe z domačim besedilom so prepovedali in morajo snemati v Ložu na Slovensko stran.

Lepo je bilo slišati kako se pogovarjajo v tam domači notranjščini. Bolj ko si zatiran bolj trdoživ postajaš in tu je dokaz.

Srečanje smo organizirali v lovski koči  lovske družine Gračišče z imenom “ISTRA” v vasi Butari . Škoda, da je padal cel dan dež. Kljub temu smo se imeli čudovito kar je prispeval tudi ansambel HISTRIJUNCI katerega sem tudi jaz član.

Seveda brez brodeta ni šlo,  saj je tudi tiste, ki niso za ribo povlekel, da so ga fejst pojedli.

To je zastava kateri sem znak narisal in se podaja naslednjemu organizatorju srečanja za drugo leto.

To smo HISTRIJUNCI in tisti v sredini je kuhal brodet.

Plesa se ni manjkalo.

To so ta mladi, ki so obljubili, da bo tradicija šla naprej.

Za obešanko kabla smo uporabili kar marjasca.

Tudi moji Lady ni pasalo vreme.

Končno sem dočakal, da cveti.

 To kar vidite sem kupil v MERKATORJU za “samo” 35 evrov. Pred enim tednom sem nakupoval v EURO SPINU in dal 54 evro za 4 polne vrečke in zraven še baksa mleka in 6 kg pralnega praška. V 4 vrečkah sem nabavil za cel mesec živil in par pripomočkov ter čistil. To kar sem kupil v MERKATURJU ne bom komentiral, slika pove sama!